nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2002, poved v sobesedilu:
Alegorije in preproste, vsakdanje teme, ki se jih je Puvis loteval brez opaznejših primesi naracije ali psihologije, naj bi vsebovale elegično, pa tudi tragično poetiko, se lotevale bistva, brez spregledovanja podrobnosti. Ta »povsem samosvoj« umetnik, čigar poglavitna vzora sta sicer bila Ingres in stensko slikarstvo 14. stoletja, je bil v svojem času sicer zelo čislan in splošno priznan, po prvi svetovni vojni pa je zapadel pozabi, za kar naj bi bila kriva sprememba mentalitete in navad, ki je vodila do napačnega razumevanja in nesporazumov. Omalovaževanje njegovega dela je kulminiralo med študentskim majem 1968, ko so med zasedbo Sorbone nespoštljivi študentje javno zasmehovali neko njegovo poslikavo, kar tamkajšnjega profesorja Lemoina očitno še posebej boli.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani