nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2002, poved v sobesedilu:
Dan Lenard: Dnevnik (4) Oh, če bi se vedno le risalo ...
Še zadnjič bom izlil to breme na papir, še zadnjič se bom spogledal s tem drugim, propadlim in zaradi nerazumljenosti ter nenehnega zbadanja kolegov zagrenjenim, če ne že rahlo zapitim literarnim jazom, tem pomilovanja vrednim pisunom, ki svoje bedne zapiske tlači v žep že kar mimoidočim, saj pravega, duhovno razvnetega in z razjarjeno, tako rekoč z verige strgano domišljijo prežetega bralca pač ne najde več; še zadnjič mu bom popustil, naj bo, a zatem se bom zaprl nazaj v slonokoščeni stolp subjektivizma in duhovnega aristokratstva, kamor profanega sonca žarki ne sežejo, kjer množic enoličnega utripa ni čutiti... »Kličem te že ves teden, zasrali so višine,« je bilo bolj ali manj enolično posneto kakih osemnajstkrat, Scott me je poskušal ves moj dopust priklicati na telefon.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani