nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2002, poved v sobesedilu:
Jutro pa se je tule prevesilo v poldan in ob nekaj pijačah in modrovanju v barčku sva sklenila, da je čas, da si otok ogledava tudi v njegovi biti, vrnila sva se na Rivo in nazaj v marino, kjer sva prepustila čoln, privezan pred vilo, Haraldu, oskrbniku imetja, tako rekoč mornarju, ki se ga je takoj lotil s sladko vodo (redno pranje mu bo podaljšalo življenjsko dobo za kakšen mesec, dva...), medtem pa v hiši ob najinem prihodu završalo, pospravljačice so se nadejale miru in jih je najin prihod vznemiril. Midva sva dva nearogantna človeka, morda pa nama tudi primanjkuje gosposke žilice, saj sva vzgojena še s svinčeno obrobo časov in ne znava nonšalantno ignorirati služinčadi, doma v Trevisu je najina Roberta skoraj del družine, tule pa je še vse po starem, njihove babice so bile hčere sužnjev, tistih čisto tapravih. Otok je še kako prežet z negotovim obojestranskim nezaupanjem med obema rasama in najina prijaznost jih je odkrito presenetila,
ampak za naju so bili to sploh prvi domačini s katerimi sva navezala stike, in ko sva jim izvabila prve nasmehe, sem v sebi takoj odkril gospodiča v situaciji pa priložnost, tako da sem se zlahka priporočil za pranje in likanje srajce za večerjo, to se mi zdi sila imenitna plantažarska uzanca, sveže oprana in ravnokar zlikana bela srajca na od sonca še vročo in ravnokar okopano in z dobro kremo odišavljeno kožo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani