nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2002, poved v sobesedilu:
Malo je slovenskih duhovnikov v Sloveniji in zamejstvu, ki bi v odmaknjenosti in kljub nasprotovanju tako lastne institucije kot posvetne in šolske oblasti toliko naredili za narodnostno in duhovno zavedanje faranov, kot je župnik Tomaž Holmar (rojen 1905 v Gospe sveti). Lani, ko je praznoval sedemdeset let, odkar je bil na Višarjah posvečen za duhovnika (kot otrok in študent je veliko let preživel v Žabnicah v Kanalski dolini, kjer je bil njegov oče organist), in petdeset let, kar je bil kazensko premeščen na odročno Obirsko, je Krščanska kulturna zveza v Celovcu izdala knjigo Tomaž Holmar, ki s spominskimi prispevki, predvsem pa z avtobiografijo (po pripovedovanju jo je zapisala dr. Marija Makarovič), kroniko in ponatisi njegovih člankov, govorov, predavanj in dopisov (pripravil Nužej Tolmajer) priča o Holmarju kot duhovniku, ki je že pred drugim vatikanskim koncilom uvajal slovensko liturgijo, tudi v ponemčenih koroških krajih ostal slovenski
duhovnik in zato prihajal v spor s škofijo in bil večkrat kazensko premeščen (»Ko sem bil v Zagorici, sem mislil, da pastirujem Slovencem v nemškem jeziku.«) in kot pevovodja ter organizator zborovskega petja vzgojil generacije zborov in pevcev. K dokumentarnosti knjige prispevajo Holmarjeve pripovedi o Obirskem in Kortah, o glasbeni poti, koroških Slovencih po drugi vojni ter številne fotografije. M. Vo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani