nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2002, poved v sobesedilu:
To še ne pomeni, da vključeni filmi niso vredni pozornosti, vendar povečini obvelja vtis dokumentaristovega zanašanja na edinega aduta, pasivnega sledenja bolj ali manj izvirni ideji. Ogled tovrstnega filma lahko postane ob odsotnosti avtorjeve (subjektivne) intervencije precej mučno dejanje, sploh če smo prisiljeni spremljati tako obskurne teme, kot so usoda netalentiranega bolgarskega frizerja (Življenje je čudovito, kajne?), zgodba o plošči kot propagandnemu materialu za kolonialne vojake (Božič '71), »portret« pariških javnih kopališč (Vstopnica za tuš) ali spomini in anekdote postaranega homoseksualnega para (Gospod Schmidt in gospod Friedrich). Vrednost velikih sodobnih dokumentaristov (npr. Kossakovsky, Alan Berliner, Errol Morris, lani so vsi posneli nove filme) je ravno v zmožnosti, da iz banalne teme ali strogo intimne ideje, ki (to je predpostavka) ne zanimajo nikogar, naredijo »spektakel«, natančneje, gibalo filma je način njihovega
pripovedovanja in ne snemani subjekt.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani