nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2002, poved v sobesedilu:
Pravo nasprotje je ob desetih zvečer beneško malo romantično letališče (small romantic airport, kot je rekel moj partner Carlo, ko je pričakal neke Američane pred nekaj dnevi), ki je skoraj vse leto v polnem pogonu, Benetke so zdaj v času karnevala skoraj v obsednem stanju in za razliko od gastarbajterskega vzdušja na Dunaju tu vlada običajna babilonska mešanica jezikov prispelih in njena popačena inačica lahko prilagodljivih taxistov in čolnarjev sredi napada na nepripravljene turiste, ki bodo prvo noč v Benetkah prebili v seštevanju preostalih sredstev za bivanje v večnem mestu (madona, če je vse tako drago, kot prevoz z letališča, potem bomo na sendvičih), ampak jaz sem domačin, mene pričaka Katarina in greva skupaj nekam na večerjo in malo domov, jutri se dela normalno.
No, ampak se ne dela normalno, sejem v Miamiju je pred vrati in z njim prihaja ritem, ki se podoben na začetku opisanemu stopnjuje proti samemu odhodu, ko pripravljam linije
palube za eno tako fino jahto, ki se gradi v Wisconsinu, kot je rekel moj neuradni patron in bivši lastnik ladjedelnice Palmer Johnson, Mike Kelsey, ki še vedno z eno roko bedi nad zadevo, gre za »the biggest dick in the port«, ene vrste odprt športni čoln, bolid dolžine 37metrov z nekaj čez 5500 konji, ki ga je naročil en fajn dečko iz Angleške Gvajane, ki trenutno živi med Londonom in Barbadosom... Zgleda, da moje delo res ni končano prej kot ob odhodu na letalo, teh nekaj dni med Ciprom in Miamijem med ostalimi projekti v delu malce zapostavljam tale čoln, pa se dan prej dobim z mojim modelarjem v Firenzah (Benetke-Firenze, 250km-250km/h, človek, ki hitro živi, hitro vozi, do modelarja skočim ob petih popoldne, ob devetih sem nazaj v studiu), ampak kar vsak dan sem v studiu do dveh zjutraj, danes je pa spet zadnji dan, jutri ob 6.35 zjutraj imam letalo za Amsterdam, potem Detroit in potem Miami (tako je, če človek kupi karto dva dni pred odhodom, pač vse polno, pa greš
malo naokrog), no, in ker delam na dveh frontah hkrati, interier in exterier tega čolna, sledim čez dan sodelavca, ki dela perspektive bodočega interierja s človečki in barvami, zvečer in ponoči pa dodelujem linije in prereze, vse seveda rigorozno na roko, ampak to so predpriprave za modelček (nekako kot pri avtomobilski industriji), od tam naprej gre pa vse skupaj v Rhinoceros, en tak program v računalniku, kjer potem en fant dva meseca modelira to, kar midva z modelarjem spraviva skupaj v enem tednu.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani