nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2002, poved v sobesedilu:
Misel kar sama uhaja k primerjavi z bledo materjo Slovenijo, ki tapka v mraku recesije, ki si je sama ne prizna, z bolehnim predsednikom vlade, ki mu takemu ne gre več zaupati, in breznačrtnim tavanjem od tega do onega principa opravičevanja krivde za nastalo stanje, medtem pa tile otočani iz najgrši Dalmaciji podobnega bednega pejsaža z nekaj plažicami in goro hotelov, pa seveda z bankami, ki znajo držati jezik za zobmi, in rahlo nelegalno noto v poslovnem pristopu tukajšnjih poslovnežev (kateri business pa deluje popolnoma v skladu z zakoni?) od tule, nekako v spodnjem desnem kotu Mediterana, na samem robu razvitega sveta besno biznisirajo s celim svetom in zdi se, da celotna prihodnost »približevanja Evropi« (ta bedna slo-novinarska skovanka je nekomu, ki razume slovensko in občasno na srednjih valovih posluša »dogodke in odmeve«, kot nekakšna skoraj roteče in za kiklo mame Evrope izrečena prošnja, ki jo nesposobna zunanja politika maskira v neke vrste determinirano namero brez
osnove, kot otročaj, ki vam hitro pojasni, da bo pilot, ko bo velik), čemi na kombinaciji če-gre-Ciper-ne-gre-Turčija, (samo predsednik slovenske vlade pa podpira vstop Turčije, hm), potlej bomo pa videli, kdo sploh gre...
Saher na dunajskem letališču ob osmih zvečer me gleda iz vitrine žalostno in utrujeno, jaz pa njega samo žalostno, saj je v precej slabem stanju, zato se odločim popiti eno pivce v tistem edinem caffe Amadeusu (kave že ne, kaj pa lahko ponudijo Avstrijci na tem področju človeku, ki živi v deželi, kjer je espresso z ustavo določena pravica vsakega državljana) na A terminalu, let v Benetke je skoraj brez čakanja, letališče pa po stari avstrijski navadi zapira štacune skupaj z vsemi ostalimi v državi, torej je atmosfera tradicionalno žalostna, kot pač vsa avstrijska mesta po osmi uri zvečer. Pravo nasprotje je ob desetih zvečer beneško malo romantično letališče (small romantic airport, kot je rekel moj partner Carlo, ko je
pričakal neke Američane pred nekaj dnevi), ki je skoraj vse leto v polnem pogonu, Benetke so zdaj v času karnevala skoraj v obsednem stanju in za razliko od gastarbajterskega vzdušja na Dunaju tu vlada običajna babilonska mešanica jezikov prispelih in njena popačena inačica lahko prilagodljivih taxistov in čolnarjev sredi napada na nepripravljene turiste, ki bodo prvo noč v Benetkah prebili v seštevanju preostalih sredstev za bivanje v večnem mestu (madona, če je vse tako drago, kot prevoz z letališča, potem bomo na sendvičih), ampak jaz sem domačin, mene pričaka Katarina in greva skupaj nekam na večerjo in malo domov, jutri se dela normalno.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani