nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2002, poved v sobesedilu:
Skratka, povsod več kot polovica, čemur pritrjuje tudi Milčinski (Samomor in Slovenci, 1985): »Vedeti moramo, da polovica, lahko pa tudi več ljudi, ki so napravili samomor, ne izkazuje znamenj duševne spremenjenosti, vsaj ne takšne, da bi jo smeli označiti že za bolezensko, psihopatološko; saj tudi vsake potrtosti, skrušenosti, pobitosti, obremenjenosti z občutji krivde ne označujemo za bolezensko.« Na drugem mestu pa Milčinski (Psihiatrija, 1986) zapiše, da samo okoli 10% oseb potegnejo v samomorilno ravnanje bolj grobi psihopatološki fenomeni, kot so epileptična utesnjenost zavesti, delirantna in blodnjava stanja različne etiologije, halucinoze, hude endogene depresije z občutji pregrešnosti, zavrženosti ipd.
Tako se približamo Ringlovemu (1969) približno dvetretinjskemu deležu t.i. nepsihotičnih samomorov, ki je zanj kar nekakšna statistična konstanta sleherne (globalne) samomorilne populacije.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani