nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2002, poved v sobesedilu:
Množica sončnikov, ki jih Zlata ladjica v pomladnih mesecih razpne okrog hiše Jurčičev trg 1 (MOL pa pobere za to silno turistično lepoto mastne denarce za uporabo pločnikov v gostinske namene), prinaša stanovalcem slabe obete. Gostje se praviloma pozno v noč prerekajo in derejo pod marelami, ko pa se spravijo domov, sledi ropotanje z mizami, stoli in verigami za priklepanje ter pospravljanje gostilniške opreme.
Ob stalnem gojenju vaških navad sredi mesta, ob smetnjakih in njihovem nepraznjenju, tlačenju prepolnih kontejnerjev za smeti k prelepim Plečnikovim stebrom, ob popolni nesposobnosti redarjev za parkiranje in njihovem bežanju od konfliktov, ob likovnem nasilju z grafiti in nedovoljenem plakatiranju na vsakem telegrafskem drogu, ob pasjih drekih po pločnikih, lomljenju mladih platan na Hribarjevem nabrežju in kostanjev na Gallusovem, ob divjem širjenju gostinskih površin na mestne pločnike, ob črepinjah steklenic za pivo, ki leže po
ulicah še od lani, ob scalini in kozlanju, ki se razliva po ljubljanskih ulicah zjutraj po raznih državnih praznikih itd., se ne čudim mnogim Ljubljančanom, da se nameravajo ali da so se že izselili iz mesta ali iz mestnega jedra.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani