nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2002, poved v sobesedilu:
Naslednja zbirka Usta (1985) pomeni sicer korak v popolnoma drugo smer, v lirski minimalizem (to so drobne, le nekajvrstične ali le nekajzložne pesmice z zelo stisnjeno vsebino, kakršno imajo biseri), toda že štiri leta kasneje izidejo legendarni Soneti, ki z nadaljevanjem v Sonetih drugih (1993) in nazadnje Jambih pričajo, da sta bili kovinski zbirki pač tisti vzpetini, s katerih se je bilo mogoče povzpeti na najvišji - Jesihov vrh.
Ta vrh, za katerega smemo reči (ugovori so seveda legitimni, a jih bo težko argumentirati), da je tudi najvišja pesniška gora slovenske poezije na prelomu tisočletja, je zgrajen po načelu klasične evropske poezije (jambski enajsterec, večinoma udejanjen v sonetni formi), njegovo osnovno substanco pa sestavljajo stoteri obrazi postmodernega subjekta. Te tri »jambske« knjige sicer niso edine, ki odpirajo debato o slovenskem pesniškem modernizmu, prav gotovo pa bi bila debata brez njih nesmiselna.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani