nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2002, poved v sobesedilu:
Naj zato še enkrat odpapagajam misel, ki jo je že leta 1997 nazorno oblikoval M. Juvan v pripombah k osnutku učnega načrta za slovenski jezik in književnost za gimnazije: literatura je diskurz, v katerem posameznik najceloviteje reflektira svojo osebno (in kulturno, narodno, spolno itn.) identiteto, eksistencialni, zgodovinski, družbeni in vrednostni položaj, in to predvsem tako, da podoživlja in premišljuje vsakršno drugost in drugačnost.
V času masovne produkcije in pluralizacije kulturnih form je seveda temeljno vprašanje, kaj in kako pri pouku književnosti izbirati iz eksponentno naraščajoče količine kulturnih dejstev, zarisati slušatelju vpogled v kulturno evolucijo, pri tem pa vseeno upoštevati sedanje pričakovanje, ki je usmerjeno predvsem k funkcionalnemu opismenjevanju, ko naj bi se človek ustrezno usposobil, se čim bolj neproblematično prilagodil pragmatičnim, na ekonomskih temeljih postavljenim zahtevam globalizacijskega
časa. Žal je tako, da naše reforme srednjega in visokega šolstva sledijo vse bolj in bolj le temu pragmatičnemu imperativu ter se poskušajo krčevito in brez ustrezne samorefleksije ravnati po diktatu amerikaniziranega evropskega narcisizma, ki se vse teže (kljub drugačnim, vendar vse pogosteje le deklarativnim izjavam) zaveda vrednosti drugosti in drugačnosti.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani