nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2002, poved v sobesedilu:
V njihovem ozadju preži groza, nič konkretnega, samo baudrillardovska »verbalistična« iluzija, prikrivajoča »resnični« svet, ki pa nezmotljivo prenika na dan v omembah beguncev, izdajalcev, procesov, korupcije, jetnikov in morišč, trupel, ubojev in vsenavzoče smrti.
Vse to je v uprizoritvi Mete Hočevar sicer »citirano«, vendar še bolj »daleč stran«, njena uprizoritev je že komentar izvirnika, hladen, vzvišen, nekako nepotreben. Fragmentarnost besedila je tako, kot rečeno, samo še poudarjena in fabulativno težko povezljiva, abstraktnost podčrtana, nekatere rešitve zgolj likovne domislice (klobuki, padajoči pod zatikajočo se giljotino), nekatera poigravanja samozadostni formalizmi (operetno popevanje v drugem delu), zaključna domislica z »božjim« dotikom v mahedravem »vesolju« pa cenena.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani