nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2002, poved v sobesedilu:
Zato po svoje čudi, da je za Prešernovo nagrado predlagan šele leta 2002.
Za Andrejem Blatnikom je lep literarni opus: začelo se je leta 1983 z kratkimi zgodbami Šopki za Adama venijo, nadaljevalo z ekskurzom v trdo metafikcijo, romanom Plamenice in solze (1987), ki je bil nemudoma razglašen za paradigmatski tekst slovenske postmodernistične literarne generacije, sledile so kratkoprozne zbirke Biografije brezimnih (1989) in Menjave kož (1990), s katerima se je obrnil k majhni zgodbi in se že približeval intimističnemu neorealizmu po zgledu Raymonda Carverja, leta 1996 pa je izšel newageevsko obarvan roman Tao ljubezni (1996). Vmes sta bila tudi dva esejistično-publicistična izleta: vodnik po ameriški metafikciji Labirinti iz papirja (1994) in Gledanje čez ramo (1996), številnejši prevajalski (na primer A. Nin, S. King, S. Plath, P. Bowles), napisal je tudi nekaj radijskih iger.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani