nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2002, poved v sobesedilu:
Tradicija radijskih zabavljačev je sicer obilna, zlasti na ameriških postajah, toda pri nas je bil edini radijski (in kasneje televizijski) soloburkač Ježek; čeprav se na pogled zdi, da gre za vsebinsko in žanrsko neprimerljiva tipa humorja (Ježek je na povojno delavniško sceno zanesel tanko sled predvojnega meščanstva, Hribar pa poosamosvojitveno novopridobitniško pamet naskakuje prav z delavsko-kmečkimi mentalnimi modeli, kakršni so se izoblikovali v Ježkovem času), sta oba tipa po globini in širini socialne sfere, ki sta jo okupirala, docela primerljiva. Tudi Hribar je postal samostojna humoristična inštitucija, na katero se »ljudstvo« obrača neposredno, da bi si dalo duška, bodisi v svojih frustracijah bodisi v nedolžnem navdušenju. Hribar zna poslušalce podžgati s toleranco do vulgarnosti, zna pa jih, če gredo čez mero, ki jo seveda določa sam, tudi nesramno zavrniti.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani