nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2002, poved v sobesedilu:
Votlih mest v tej polurni predstavi tako rekoč ni: likovno podobo kroji Špela Trobec Jovanovič, celota pa je »monolutkarska« ekshibicija Tine Oman kot nekakšne potujoče tete pravljičarke, katere pripoved je prepletena z animiranjem lutk več vrst. V plasteh njene čudežne široke krinoline je vse, nanjo pripeta krpa simbolizira šolo, čipkasto blago pretvori letni čas v zimo, prihod pomladi je naznanjen z živopisnim cvetličnim tilom, na eni od plasti se odpre okno v Metuljčičino hiško, iz notranjih žepkov vrejo na dan pravljični liki in Omanova vsakemu nadeva njegovo značilno glasovno prezenco. Tu je gospod Jež, v vsakem od članov učiteljskega zbora, ki fanatično zastopa svojo življenjsko usmeritev (Dalija je zaščitnica doma in gospodinjskih vrednot, Vrtnica zaščitnica vrta in spokojnega počutja v njem, profesor Mak pa vrhovni zaščitnik modrosti ... a tudi marmelade) lahko odrasel gledalec zazna določeno abnormalnost.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani