nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2001, poved v sobesedilu:
In gledališče, ki Ionesca zanima, je ravno takšno: groteskno, karikirano, farsično, skrajno parodično, burleskno humorno, nerafinirano, s trdo in pretirano komiko, neznosno, tesnobno, silovito, psihološko potencirano do metafizičnih vrhuncev in jezikovno razstavljajoče. Ionescovo gledališče si vseskozi prizadeva napihovati učinke in razkazovati »nitke«, v svojem temelju je komično, saj komično obravnava za bolj tragično od tragičnega (»komičnost je intuicija absurda«), onstran obupa ali upanja, vendar vselej skrajno nelagodno in neznosno; s komiko v resnici želi »udomačiti tesnobo« oziroma neznosnost ublažiti do meja znosnega. Bistvo gledališča po Ionescu prekrivajo »zajedalski izrazni načini«, ki jih je treba razbiti z nezmernostjo; v teatru je (spet po analogiji z lutkami) vse dovoljeno, tudi v jezikovnem smislu: zato njegov jezik v nemožnosti, da bi nosil pomen, eksplodira.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani