nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2001, poved v sobesedilu:
Božič v krščanstvu ni največji praznik, pred njim je na prvem mestu velika noč, spomin na Jezusovo vstajenje. A vendar nam je nekako bližji, ker sta njegova teologija in razodevanje bolj po meri človekovega čustvovanja in doumevanja: tu je Bog postal človek, v jasli položeno dete, eden izmed nas, bitje, ki ga je mogoče razumeti, ki zbuja sočutje in naklonjenost; tam pa se je ta isti Bog po opravljenem zemeljskem poslanstvu povezal z nedoumljivo razsežnostjo onostranstva in nas s skrivnostno transformacijo vstajenja pustil nekoliko zbegane sredi sijajnih predstav, a tudi sredi odprtih vprašanj, za katere nimamo odgovora, razen zaupanja v obljubo. Ta obljuba odrešitve od smrti, ki jo krščanstvo razume kot bistven del božjega načrta o smislu in končnem cilju kozmosa z nami vred, o njegovem gibanju k točki Omega, ki je Bog (tako Teilhard de Chardin), je kot kvintesenca vere veliko noč razumljivo povzdignila v največji praznik; toda v praznik, ki
je z veličastnostjo in transcendentalnostjo visoko nad nami, v primeri z božičem, ki je z nami: tam je Bog Bog, tu pa je Bog (tudi) človek.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani