nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2001, poved v sobesedilu:
Vsi ti v skrajno domišljeno celoto povezani elementi pa tudi ali celo prav v znakovni ornamentalnosti dosledno ohranjajo življenjsko polnost, saj izžarevajo in spreminjajo v svoje reliefne obrise nežno ukročena stanja duha in kozmične kroge sonca ali mesečine, vitičast utrip dneva, upanje sanjarjenj, vzpete loke hrepenenja ali spokojno geometrijo slovesa. Njihova razmerja niso usklajena le v okrasen skelet, marveč v pesniško metrično formo ali glasbeno frazo, do kraja napolnjeno z nežno žarečo življenjsko intenzivnostjo, v katero se lahko kot v sonet ali arabesko arabske gazele nepremično zgosti celo najbolj krhka bežnost. To očarljivo Pogačnikovo poetičnost kot odločilno kvaliteto, ki v njegove slike prebuja avtorjevo tiho ustvarjalno prisotnost, pa so poleg občutljivih kritiških interpretov (kakršna je avtorica osrednje študije v katalogu Špelca Čopič) spoznali tudi sami pesniki, saj so njegove grafike nekoč posebej razveselile klasičnega Alojza
Gradnika; Edvarda Kocbeka so pritegnile, ker ni v njih prav nič prepuščeno naključju, s strukturnim bogastvom pa so se izkazale tudi kot idealna naslovnica Grafenauerjevih Štukatur.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani