nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2001, poved v sobesedilu:
»Ali je treba spet razpravljati in sklepati o eni in isti zadevi?« sprašuje 3. 11. v svojem prispevku za PP-29 nekdanji pravosodni minister dr. Tomaž Marušič, ko sporoča, da je koalicijska vlada »konec leta 1999 in v začetku 2000 ta vprašanja že obravnavala in 7.2.2000 sprejela vrsto sklepov, ki obravnavajo izdajo izpiskov iz mrliške matične knjige in odkrivanje grobišč za ljudi, ubite brez sodnega postopka v obdobju od 15.5. do 31.12.1945«.
Čas sklepanja konkordata, razprodaje najvrednejših, za državo strateško pomembnih imetij tujcem in samouničevalskega uklanjanja izsiljevalskim pritiskom raznih globalizatorskih varuhov, čas elitnih okoriščevalskih mahinacij in korupcije je gotovo oportun trenutek za to, da se javna pozornost bolj zamoti s preverjanjem preteklosti, DZ pa se predvsem zaposli s ponovno zahtevo opozicije, da z uradnim žigom zločinstva uzakoni totalno diskvalifikacijo osvobodilnega boja in nekdanje SR Slovenije ter s tako
revizijo zgodovinskih dejstev razbremeni medvojnega funkcionalnega kolaborantstva ljubljansko (nad)škofijo, belogardiste in domobrance, v čemer je tudi cilj zahteve po deklaraciji.
Kakor na prvi pogled možnost za sprejetje take deklaracije v DZ ni ravno velika, pa pri obstoječi vodilni politki, če sodimo po javnih izjavah in pisanju, obstaja pripravljenost za nekakšno (absurdno) parlamentarno izjavo »na simbolni ravni«, ki »ne more imeti narave dokumenta dokončne zgodovinske resnice, more biti le politična izjava, se pravi izjava političnega konsenza strank, da preteklosti ne bodo več izkoriščale v svoje politične igre in za svoje politične interese«.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani