nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2001, poved v sobesedilu:
Avtorji v tem delu sine ira et studio na kratko prikazujejo genezo in značilnosti slovenskih predstav o sebi in diskretno nakazujejo možnosti njihove zdrave prihodnosti.
V naslednjih dveh odsekih (Sledovi in sedanjost, Ta hip - kritični in upajoči) naj bi načelno srečevali konkretne povezave samopodob v preteklosti in sedanjosti ter kritike današnje samopodobe, vendar so avtorji večine tekstov simpozij razumeli bolj kot priložnost za splošno kritiko kulture, ki se lahko konkretizira zgolj s kakšno slovensko anekdoto, ali preprosto kot možnost, da izrazijo, kar jim leži na duši glede slovenstva ali problematike manjšine, ki ji znotraj slovenstva pripadajo - in to ne kot samopodobo slovenstva iz določene perspektive (kar bi bilo seveda zelo smiselno in je pravzaprav edino mogoče), ampak kot nekakšen apel določene manjšine na slovenstvo: tako npr. Boris Pahor piše v imenu zamejcev, Iztok Osojnik literatov, ki se jim godijo krivice, Ljubo Sirc in Žarko
Petan iz perspektive antikomunistične svete jeze itn. V tako pojmovano samopodobo, v to, kar si slučajno sami mislimo o sebi, kar izrisujemo kot svojo podobo in kar je kontingentna vsebina naših predstav o samih sebi in naši nacionalni specifičnosti, usodi ali poslanstvu, pa neizogibno stopa nepregledna mnogoterost zasebnih mnenj in vrednotenj.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani