nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2001, poved v sobesedilu:
Neizprosnost osebne drže, ki se odpove tolikerim modernim udobjem, ki se meni, meščanskemu bohemu, zdijo seveda samoumevna, mogoče pa tudi že malo nadležna, odpove se tekoči vodi in električni svetlobi in skuša s povratkom k naravi, k istrski pokrajini kot menda poslednji enklavi primordialnega občutja kozmosa in mitske celovitosti na Slovenskem utelesiti vizijo povezanosti z okoljem: to me pri Šavu navdaja z občudovanjem, evo. Ker vem, da so pri takem umiku iz civilizacije v igri tudi roke, ki morajo zasukati marsikateri vitel in popraviti marsikatero baterijo na prenosnem računalniku (Šav vseeno vzame računalnik s seboj v zbito kolibo sredi istrske divjine, kamor se zateka prav zato, da bi pisal tako, kot živi, in o tem, kakor živi), odgrnjen hrbet in ogromno zaupanje vase, v svoje sposobnosti in sile. Jaz pa živim podprt z mnogimi podaljški tehnologije, starševsko pomočjo in profesionalci, ki skrbijo za moje otroke (vrtec, šola, zdravnik).
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani