nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2001, poved v sobesedilu:
Nikakršna počasna levitev me ne fascinira do te mere, do kakršne me fascinira hiter udarec po tilniku ustaljenih načinov življenja. Neizprosnost osebne drže, ki se odpove tolikerim modernim udobjem, ki se meni, meščanskemu bohemu, zdijo seveda samoumevna, mogoče pa tudi že malo nadležna, odpove se tekoči vodi in električni svetlobi in skuša s povratkom k naravi, k istrski pokrajini kot menda poslednji enklavi primordialnega občutja kozmosa in mitske celovitosti na Slovenskem utelesiti vizijo povezanosti z okoljem: to me pri Šavu navdaja z občudovanjem, evo. Ker vem, da so pri takem umiku iz civilizacije v igri tudi roke, ki morajo zasukati marsikateri vitel in popraviti marsikatero baterijo na prenosnem računalniku (Šav vseeno vzame računalnik s seboj v zbito kolibo sredi istrske divjine, kamor se zateka prav zato, da bi pisal tako, kot živi, in o tem, kakor živi), odgrnjen hrbet in ogromno zaupanje vase, v svoje sposobnosti in sile.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani