nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2001, poved v sobesedilu:
Zgodil se je paradoks, da je kljub poudarjenemu volumnu prizorišča, ki naj gledalcu pričara nasprotje med domišljijskim brezbrežjem vesoljskih prostranstev in strogo stiliziranim »zemeljskim« realizmom, zaradi prevladujoče naslonitve na spektakularnost projekcij (in na celotno zvočno podobo uprizoritve, posredovano prek ozvočenja) v celoti prevladal hladno distanciran dvodimenzionalen vtis, kakršnega nam vsak dan preobilno ponujajo že televizijski sprejemniki oziroma računalniški monitorji. Živost, neposrednost, neponovljivost in minljivost posamičnega odrskega dogodka oziroma lutkovne predstave je tokrat nemočno klonila pod obilno uporabljeno vizualno in zvokovno tehnologijo, ki je dajala ob opazni distanci do odrskega dogajanja vtis hladne sintetičnosti in poljubne ponovljivosti.
V uprizoritvenem konceptu, ki je z magično vizualizacijo skušal premagovati tudi nekatere neprepričljivosti in zatikljaje v besedilu, so bili igralci in
animatorji potisnjeni v ozadje, čeravno prispevek ansambelsko ubrane zasedbe nikakor ni skromen.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani