nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2001, poved v sobesedilu:
Balthusova biografija je prepolna preobratov in srečanj vseh vrst, tako da ne preseneča precejšnja zagata vseh piscev spremnih besedil v katalogu beneške razstave. Bil je samouk in svetovljan hkrati, a pot do resničnih ustvarjalnih vzgibov je bolj težavna, kot jo kažejo površinski opisi potovanj in osebnostnih srečanj; namigujejo na Balthusovo homoerotičnost in prvi objekt vidijo v mladem prijatelju Egonu Grossniklausu (kot Balthusov estetski vzor lepo oblikovanega moškega telesa), potem Pierru Jeanu Jouveju in celo Cassandru ter navezanost na dekliška telesa (v teh slikah, zlasti iz srede tridesetih let, potem pa še iz petdesetih, je Balthus najbolj znan in slikarsko najboljši; doživljajsko in izpovedno najmočnejši). Beneška razstava ne zamolči Balthusovega deleža pri gledališču; zlasti poudarja scenografske in kostumografske risbe za Mozartovo opero Cosi fan tutte in Shelleyjevo igro Les Cenci (po Artaudovem naročilu in tri leta po objavi
manifesta Gledališče krutosti).
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani