nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2001, poved v sobesedilu:
Ko se na začetku filozofsko legitimirajo, se Kosovel postavi s čudenjem, ki ga je vzbudilo v njem srečanje z jezikom filozofije, Mlakar najde v filozofiji (erotični) užitek, Naglič pove, da ga zanima svetovna etika, kasneje se poistoveti z ironično distanco kot obliko vsakdanje modrosti. Medtem ko Kosovel in Naglič figurirata kot praktična filozofska realista, ki jima je filozofija pripomoček za koristne relativizacije življenja, te pa lahko navržejo tudi kakšno filozofično duhovitost (Kosovel: Fotelj je naprava, na kateri sedimo, dokler nam ne preseda), se Mlakar brez nehanja trudi s podobo ortodoksnega metafizika, ki je končno naletel na samogotovost argumenta za obstoj Boga. Ker so za njim bogate performerske izkušnje, deluje najbolj »sistematično«, eksegetsko, provokativno in se ne ozira na jok in stok metafizike pod njim.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani