nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2001, poved v sobesedilu:
Ukvarjam se s papirologijo, s pisanjem tekstov v žanru, ki ga kot vsi univerzitetniki razočarajoče pogosto prakticiram: priporočila za študentske štipendije, zapisniki izpitov, ocene doktorskih dispozicij, pedagoške usposobljenosti asistentov in habilitacijskih predavanj, vmes pa svetujem kandidatom za diplomske naloge, posojam študentom knjige in odgovarjam na elektronsko pošto, zapakiral pa sem tudi tri svoje knjige za makedonskega prijatelja Igorja Isakovskega, ki sem ga po dveh letih virtualnega dopisovanja tudi »v živo« spoznal pred tremi tedni na sarajevskem srečanju evropskih pisateljev. Kako sem tam užival: mladi novinar, ki je za tednik BH-Dani z menoj naredil intervju, je ob moji glasni osuplosti na izust citiral mojo, kot je rekel, »preroško« pesem o taboriščih iz knjige »Slovar tišine«, objavljene pred več kot desetimi leti v hrvaškem prevodu, na Baščaršiji pa me je ustavil meni neznani študent književnosti: »Izvinite, da li ste vi Aleš Debeljak?«
Popolnoma me je šokiral.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani