nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2001, poved v sobesedilu:
Isti trenutek, ko se mišljenju razpre obzorje Absolutnega, ne kot teza, ampak zgolj kot obzorje, se semantika notranjega in zunanjega, resnice in laži, apriorija in aposteriorija povsem spremeni. Temeljna negotovost, ki jo občutimo ob branju Uletove knjige, je maščevanje nezvijačnega, a pozabljenega uma: dvom slavi zmago nad razumom, ki se pretvarja, da slavi triumfalni remi.
Tretjič, dianoetična narava celotne spoznavne teorije, odsotnost umskega motrenja Absolutnega, omejitev na končno resničnost, ki je iz take snovi kot sanje, nujno odmišlja ustroj drugačnih védenj (kar je pravzaprav presenetljivo pri avtorju, ki ima tako kot Ule poglobljeno poznavanje vzhodnih meditativnih praks, ki eksplicitno merijo na »spoznanje«).
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani