nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2001, poved v sobesedilu:
Rahlo nostalgično glasbo za živo muziciranje kvinteta instrumentalistov je prispeval makedonski skladatelj Ljupče Konstantinov.
Na univerzalnem prizorišču scenografa Hansa Georga Schaferja (oguljena ogromna sprejemnica v hiši načelnika Besemjonova, ki se simetrično oži proti trem vratom v globini, medtem ko jo na vsaki stranski steni povezuje z drugimi prostori po šestero vrat) ter v nekoliko historično stiliziranih in značajsko pomenljivih kostumih Lea Kulaša so protagonisti odigrali dramo o mučnem nasprotju med generacijama (staršev in otrok) ter med različnimi socialnimi skupinami (najemniki, stanodajalci, proletarci in lumpenproletarci). V ospredju je bilo ves čas moreče ozračje malomeščanskega životarjenja (katerega samouničevalnost najbolje ponazarja Tatjanin /Vanja Milačić/ spodleteli poskus samomora), iz katerega zmoreta z življenjskim optimizmom nakazati vsaj žarek upanja le strojevodja Nil (Branimir Popović) in vdova Jelena
(Ksenija Mišić).
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani