nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2001, poved v sobesedilu:
Nenehno govori, kako mogočen in srečen je tisti, ki vero pozna in spolnjuje, »kako smo brez ljubezni do vseh le hinavci v božjih očeh«, »kako je prav zaradi ljubega Boga na zemlji največ zvestobe in največ ljubezni«.
V zamaknjenosti v Kristusovo vesoljno žrtvovanje in usmiljenje rešuje vprašanje trpljenja: odrešenje je združeno s trpljenjem, »strah pred križi je naš veliki križ«, kadar nimamo križev »smo nerodovitni«.
Toda v navedkih o skušnjavah in grehu izreče nekaj dovolj ozkih, dandanes grozljivih stališč: greh iz človeka dela hudiča; »naše telo je le kup gnilobe, na pokopališču se vidi, kaj ljubi človek, če ljubi svoje telo«; »nekatere duše so gnile, da so en sam smrad«; Terezi Avilski »se je vse na zemlji zdelo le blato«; vse zemeljsko je nično.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani