nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2001, poved v sobesedilu:
Peto poglavje Načini in izvori spoznanja je pretežno »fenomenološko«, namreč v smislu opisa in analize spoznavnih izvorov, od zaznav in predstav, prek spomina in domišljije, do zavesti o sebi, tj. do razuma in uma. Posebej velja opozoriti na avtorjevo razmišljanje o neizogibnosti doživljajske perspektive, ki ga navezuje na znamenito vprašanje Thomasa Nagla »Kako je biti netopir?« - s spoznanjem te neizogibnosti se namreč v spoznavno teorijo nujno vključujejo pojmi, kot so »stališče«, »subjektivizacija«, nazadnje seveda tudi sama zavest in sámozavedanje, kar nadalje pomeni, da ni mogoče povsem »objektivirati« filozofske epistemologije, saj zanjo ne zadostujejo zgolj eksternalistični modeli, ki jih uporablja večji del sodobne kognitivne znanosti. V šestem poglavju Kako so mogoča spoznanja apriori? se avtor loteva znamenite filozofske teme, ki sega od Kanta do Quina in Putnama, pri čemer skuša najti svoj »skeptični« odgovor v pojmu »relativni apriori«; o
tem razmišlja tudi v sedmem, sklepnem poglavju -
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani