nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2001, poved v sobesedilu:
Protagonisti monografije Nadje Zgonik pa kljub temu še vedno ostajajo Huzjanove slike oziroma »generična vrsta« osebkov, ki jih naseljujejo. Če avtoričino lepo prispodobo o slikarskem ateljeju kot gledališkem odru, »na katerem se rojevajo zamišljene podobe, kot da bi vstajale iz 'hranilne tekočine' miselnih tokov, nabranih izkušenj, iz stika s snovjo in iz predanosti materiji«, prenesemo na Huzjanovo slikarstvo v celoti, se nam v njem pokažejo »ponavljajoče se fiziognomije izumljenih teles«, telesa brez nog ali samo velike, ovalne glave v nemem kriku, z zarezano črto brezizraznih ust, vdolbljenih oči, polne senc in v barvi nekakšne bolezni ali bolečine. Velika očesa Huzjanovih figur Zgonikova povezuje z imaginacijo, ki nastaja v prednjem delu možganov in je najbliže očem, igra pogleda pa tudi pri Huzjanu ostaja »največja enigma slikarstva«.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani