nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2001, poved v sobesedilu:
Pomembno je razlikovati med pasolinijevsko »resničnostjo« in filmskim realizmom, ki je evropskemu filmu z uveljavitvijo novih snemalnih tehnik in idejo metafilma zavladal v šestdesetih letih. Pasolini nikoli ni pripadal t. i. modernističnim cineastom, ki so v njegovem času preizpraševali razmerja med filmom in resničnostjo (Bresson, Godard, Straub), čeprav je s prvimi filmi (Berač, Mamma Roma, Ptički in ptičice) še soustvarjal prepričanje o prodoru modernega filma, ki ga je sam izenačeval s teorijo Filma poezije, svojim najznamenitejšim tekstom o filmu, objavljenem leta 1965. Pasolinija nikdar niso imeli za »čistega« cinefila. Upravičeno so se spraševali, ali je sploh ljubil film kot gledalec, saj pri pisanju o filmu nikoli ni izhajal iz posebno čustvenega odnosa; skoraj vedno je šlo za teoretske tekste na lingvistični ali semiološki osnovi, zato so ga imeli (upravičeno?) za »nečistega režiserja«, kar so med drugim odražale njegove metode
ustvarjanja.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani