nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2001, poved v sobesedilu:
Ali še bolje: v eni od prvih pesmi s pomenljivim naslovom Izpoved, ki jo je posvetila pesnici Eszter A. Molnár, se ta njena razdvojenost in nezadovoljstvo tudi nad rodno pokrajino, čeprav jo v zadnji pesmi Rodna dežela za kanček idilizira, še potencira, saj pravi: »Ali veš, da so tudi naši davni bogovi/ ostali brez besed, da jih stoječe na hladnih zvezdah/ spodnaša slovenski veter ...« Njeno poezijo torej barvajo toni nerazumevanja in večnega, če smem reči, domačega tujstva, zato jo še mnogo »zamujenih poti vodi nazaj v Budimpešto k njej« (k pesnici Eszter A. Molnár, op.p.).
Prav zato ne preseneča, da med pesničinimi sicer ekspresivnimi in mnogokrat vzkličnimi ter retoričnimi verzi odkrivamo večna in hkrati neuresničena hrepenenja po prvobitnosti in domačijskosti, hrepenenja, ki v mnogih primerih kažejo na poti, na katere se je moč odpraviti le s »sposojeno vozovnico«.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani