nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2001, poved v sobesedilu:
Lirika tega prvenca ima korenine v neizživeti ljubezni, kar je standard tovrstnega pisanja, posebnost pesničine poezije pa je nekakšna sublimacija strasti na širšo, splošnejšo raven. V nedrih samote pesnica markira svet in okolje kot gnezdo trpljenja in bolečin, kot prebivališče, kjer se bije stalen boj med bitji, boj za ljubezen in sočutje, boj za naklonjenost in razumevanje. V ta svet je »vržena«, tako rekoč prisiljena je živeti v neprijaznem okolju, spoznanje o človekovem tragičnem položaju pa doseže vrhunec v verzu, da »nihče ne umre lep«.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani