nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2001, poved v sobesedilu:
Pri sedanjih oblikah financiranja galerijskih programov in izjemno skromnem odmerku sredstev, ki jih likovni dejavnosti namenjajo pristojne institucije z ministrstvom za kulturo na čelu, je pravzaprav čudež, da se na tem področju sploh kaj dogaja in vse, kar se nadpovprečnega zgodi, se zgodi bolj po srečnem spletu okoliščin kot po dolgoročnem strokovnem načrtovanju. Nenehno poslušam kolege, zaposlene v najbolj dinamičnih in programsko odprtih galerijskih ustanovah, s kakšnimi težavami namoledujejo od države ali občine vsak tolarček, kako dolga in zapletena je pot do denarja za morebitni odkup, ki bi izpopolnil stalno zbirko, ali kako ponižujoče morajo prepričevati arogantno uradniško garnituro, da jim odobri nekaj drobiža za udeležbo na pomembni mednarodni prireditvi. Zneski, ki jih na nekaterih ministrstvih nonšalantno trošijo za naročanje stvari, ki jih očitno sploh ne potrebujejo in jih zato po tem, ko so jih (pre)plačali, niti ne
prevzamejo (eklatanten primer je burka z računalniki med gospodarskim ministrovanjem J. Zagožna), približno ustrezajo celoletnemu proračunu vseh likovnih razstav v državi na čelu s tistimi, ki jih prirejata Narodna in Moderna galerija.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani