nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2001, poved v sobesedilu:
Predvsem se zdi, da si Breuer ni na jasnem, kaj hoče (iz)povedati: scenarij (soavtor Christian Fuchs) je ohlapen, motivno neselektiven, razdrobljen, brez strukturiranosti, ki bi omogočala sklenjeno snovanje. In predstava res ni koreografska (a tudi ne večmedijska) stvaritev, ampak celovečerni (tematizirani) kabaretni niz; scenarij, gotovo ne po naključju zapisan v gledališki listič, ga pojasnjuje (gledalcu), ko da bi šlo za »izgovor« za prizore (zaporedje glasbenih točk, od Piazzollovih do triphopovskih). Ti skušajo zapeljevati s kostumsko raznolikostjo (Marouan Dib), slikovitostjo odrskih situacij (boji z nožem, mrtva nevesta z dolgo belo vlečko) in z besedo (Borgesovo, Nerudovo, Pazovo itn.), kakor jo podajata Iva Zupančič v posebej za ljubljanski reprizi izmišljeni (funkcijsko nejasni oz. z ničimer utemeljeni) vlogi Norice in Anna Avellaneda, ki kot recitatorka, gibalka, predvsem pa pevka nosi predstavo (in ima med nastopajočimi edina možnost za
kompleksnejše kreiranje): njena Balada para un loco je nemara edini siloviti trenutek.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani