nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2001, poved v sobesedilu:
Nič nimam proti tému, da vsako delo že postane igra, da smo vsi ustvarjalci; perverznost je v tem, da tisti »ustvarjalci«, ki bi radi svoje nepomembne reprodukcijske izdelke uveljavili za umetnine (in jim pri tem pomagajo »priznani strokovnjaki« in kustosi, ravnatelji osrednjih nacionalnih ustanov za likovno umetnost), zahtevajo najvišjo likovno, umetnostno, umetniško in institucionalno potrditev.
Nič nimam proti, da vsakdo dela svoje delo, kar pač najbolje zna, nesprejemljivo pa je vztrajanje, pritrjevanje, da je vse novo, vsak izdelek (četudi je brez duhovitosti, duhá, izvirnosti ali idejnega, političnega ali socialnega konteksta) že apriori Umetnina, saj bi potem morali že vsako diletantsko podobico izpod »peresa« J. Lorencija v sobotnem Delu (kakšna privatizacija in kakšen neokus, neetičnost je v tem, če zvežemo umetnika te Delove priloge z imenom urednika) spoznati za grafični umetniški izdelek. Ob vsem pa še diletantizem vodstva, novih
upravljalcev MGB, ki ne (s)poznajo temeljnih, osnovnih grafičnih principov, tehnike in postopkov (ocena B. Suhyja).
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani