nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2001, poved v sobesedilu:
Prej se je treba ozreti k »tradicionalni« literarni zgodovini, ki je predmet njihove implicitne, še pogosteje pa kar eksplicitne polemike. Je literarne zgodovine v pravem pomenu res konec, ali pa ta težnja le zamudniško obnavlja eksplozivno tezo o koncu zgodovine, katere domet pa se je kmalu izkazal za omejenega? Z drugimi besedami: je na »zgodbi« duhovne zgodovine temelječa literarna zgodovina, kot jo ponuja Kos, še vedno relevantna?
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani