nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2001, poved v sobesedilu:
V tistem, »kar je dobro in koristno«, se ponujajo še posamezni antični avtorji: Cicero da je dober učitelj govorništva in inkunabula De natura deorum (1496) učna knjiga za brušenje sloga, študirati je mogoče tudi Aristotela (v izvirniku in latinskem prevodu), Ovida, Terenca, Apuleja, še koga. Nad njimi - kajti knjižnica je obenem majhna galerija portretov - visijo podobe pomembnežev, tesno povezanih z redom: poleg Hugolina Sattnerja, ki je bil obenem glasbenik in skladatelj, so na ogled patri Hugo Vodnik (stric Valentina Vodnika), Žiga Škerpin (1689-1755) in Anton Lazarij (1642-1705), ki ni bil nikoli razglašen za svetnika, saj da se je izgubilo dokazno gradivo ..., iz istega obdobja je še mogoče pogledovati proti samostanskima dobrotnikoma, Jakobu Schellu pl. Schellenburgu in njegovi ženi Ani Katarini. Tisti frančiškani, ki so odhajali po poteh misijonarja in svetniškega kandidata Friderika Ireneja Baraga, so v knjižnico prinesli del njegove
zapuščine: ne le Očipvejsko-angleški in angleško-očipvejski slovar ter Rimski obrednik, ki ga je uporabljal med svojimi Indijanci, ampak tudi indijansko pipo miru, lok in puščice ter njegov molitvenik Dušna paša, ki ga je napisal že pred odhodom v Ameriko in je bil v svojem času z desetimi izdajami ena najbolj razširjenih knjig med Slovenci.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani