nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2001, poved v sobesedilu:
Ko so ZDA začele računati na razpad Jugoslavije, je ameriški veleposlanik v Jugoslaviji Warren Zimmerman o tem obvestil Budimirja Lončarja. ZDA je jugoslovanski problem v glavnem prepuščala ES, je pa kljub napovedim CIE (ali prav zaradi njih) še naprej vztrajala na enotni Jugoslaviji. Stališča posameznih držav so bila tik pred osamosvojitvijo po ocenah slovenskega državnega vodstva (tehtali so se zlasti gospodarski odnosi, kjer je vodstvo pričakovalo jedro težav in glavno bitko za preživetje, mednarodnega priznanja v kratkem času ni pričakoval nihče) naslednja: Avstrija je naklonjena (ne bo pa sama priznala Slovenije), na prijateljsko pomoč, kar zadeva gospodarstvo, je možno računati tudi v ZRN, težav ne bo na Madžarskem, čeprav tu ni »velikih možnosti za gospodarsko oporišče slovenske osamosvojitve«, pričakovati je razumevanje Švice, zgolj upati, da ne bodo preveč nasprotovale druge članice EFTA in da bosta pomagala Belgija in Beneluks. Nizozemsko politiko
so ocenjevali kot »zadržano« (dejansko je odcepitvi ves čas močno nasprotovala, kar se je odražalo v ravnanju nizozemskih opazovalcev v Sloveniji in v kasnejših potezah vplivnega Hansa van den Broeka in nato Henryja Wynaendtsa, ki je julija postal vodja evropske posredniške misije v Jugoslaviji, nato pa Carringtonov pomočnik pri izvajanju Konference o Jugoslaviji - op. B. R.) Ni veliko upanja, da bi samostojnost priznala in sprejela Francija.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani