nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2001, poved v sobesedilu:
Rad bi poudaril - tokrat brez trohice ironije -, da imam promptno objavo svoje pripombe za znak zelo korektnega uredniškega odnosa, ki v Sloveniji žal ni samoumeven (in ki ga npr. jaz nisem bil vselej deležen na tisti »strani«, s katero me nekateri tako vneto povezujejo, in to s pridom izkoriščajo za nekakšno preliminarno diskvalifikacijo). Ta uredniška gesta, ki je pri vsej stvari najpomembnejša, je obetavna in mogoče naznanja boljše čase za natančnost, in to ne zgolj faktografsko, temveč za tisto, ki je usmerjena k bistvenim stvarem poezije; ki jo bolj kot domislice modnih kulturnih »filozofov« in s takimi ali drugačnimi socialnimi pritiski uveljavljeni »žargoni pravšnjosti« zanima preprosto vprašanje, zakaj sploh pesem - včeraj, danes, jutri, kadarkoli - in zakaj jo piševa in bereva jaz in ti. To je sicer začetno, skorajda otroško, pa vendarle neznansko težko ontološko vprašanje, ki se najbrž nikdar ne zapre, pač pa se ob njem utegne marsikaj
zjasniti.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani