nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2001, poved v sobesedilu:
To poznamo in zagotovo nihče ne hrepeni po velikem državnem proslavljanju kulturnih vsebin. Toda njihovo nepraznovanje, se pravi popolna ignoranca ali opuščanje evidentne kulturne vrednosti skupnega pomena, je bodisi znak barbarizma bodisi ugašanja nacionalne substance. Težko je reči, da je spregledana stoletnica že zanesljivo znamenje enega ali drugega, nedvomno pa je to priložnost za vprašanje (še posebno, ker tudi ob Kettejevi smrtni stoletnici pred dvema letoma ni bilo nič drugače), kdo je v tej deželi, ki ji spominsko čaščenje seveda ni neznano čustvo (razglejmo se po letošnji desetletnici osamosvojitve), poklican za to, da bedi nad spominom kanoniziranih kulturnih poglavij in posameznikov?
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani