nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2001, poved v sobesedilu:
Fragmentarno in nedokončano Büchnerjevo dramo o minljivem človeškem ničétu, vojaku in brivcu Woyzcku, ki si pridobi polno ime in lastnost subjekta šele s (samo)pogubnim zločinom iz ljubosumja nad materjo svojega nezakonskega otroka Marijo, uprizarja avtor priredbe besedila, režiser in z avtorjem likovne zasnove Silvanom Omerzujem tudi soavtor uprizoritvene zasnove Jan Zakonjšek v hladni in votlozveneči kovinski odrski škatli, v katero odpira z zavesami različno velike vzdolžne izreze skozi sprednjo odprtino, po potrebi pa uporablja tudi odprtine in premične zaslone v zadnji steni.
Prepoznavne Omerzujeve groteskne lesene lutke, vodljive od zadaj, s sohasto ploskovitimi in podaljšanimi obrazi, togimi telesi in prosto visečimi udi (ki jih oživljajo črno zakriti animatorji) ter topo zvočnostjo se ujemajo s stilizirano in interpretacijsko odprto govorico Büchnerjeve linearne nanizanke kratkih prizorov. Oblikujejo grobo, trdo, togo in
neprijazno podobo Woyzckovega sveta, ki ga obvladujeta znanost (poosebljena v ciničnem in sarkastičnem Doktorju) in vojska (poosebljena v mogočnem in samozavestnem Tamburmajorju).
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani