nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2001, poved v sobesedilu:
Protagonista dogajanja tako med različno ironiziranimi priredbami Beethovnove Ode radosti (glasbeno opremo so prispevali Boštjan Gombač, Žiga Golob in Blaž Celarec) drastično oživljata podobe t. i. malih ljudi iz našega mestnega vsakdanjika, skozi ravnanje in mišljenje katerih je mogoče ugledati ves nered življenja v lokalni in globalni potrošniški družbi. Predstavita nam nabuhlo samovšečnega in za revščino povsem neobčutljivega govornika, neznosno vsiljivega in moralno brezskrupuloznega zavarovalniškega agenta, od posestniške in mačistične samohvale ter alkohola in drugih omam načetega sanjača, albanskega deloholika, ki skuša po svoji podobi prevzgojiti vajenca iz Prekmurja, nenehno potujočega trgovskega potnika, ki si lahko zagotovi medčloveški stik in hip nežnosti le še za denar, samozvanega »carja« diskotek in nočnih zabavišč, duševno prizadetega fanta, ki se ima za supermana, in hitlerjansko fanatičnega pridigarja oziroma izganjalca hudiča.
Osebe, v katere se igralca hipoma transformirata, se bolestno trudijo biti v skladu z zahtevami in merili, ki jih narekuje družba kapitala, nenehne tekmovalnosti, vsakršne uspešnosti, prevladujočih medijskih zapovedi in idealov.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani