nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2001, poved v sobesedilu:
Študent primerjalne književnosti in sociologije kulture je umetniško kariero začel kot poet, in ja, kot basist v pank bendu; pet let je bil pisatelj svobodnjak, publicist, prevajalec (med drugim se je prvi lotil erotične literature Anais Nin, Silvie Plath pa Stephena Kinga, Paula Bowlesa...), nato urednik založbe Aleph, zdaj ureja leposlovje na Cankarjevi založbi in revijo Literatura. Že kot dvajsetletnik je izdal zbirko kratkih zgodb Šopki za Adama venijo (1983), nato roman Plamenice in solze (1987), po mnenju kritikov »vrh slovenske hard-core metafikcije«, ki so mu sledile kratke zgodbe Biografije brezimenih (1989), na začetku devetdesetih pa še tretja zbirka kratkih zgodb Menjave kož, njegova najbolj nagrajevana in prevajana knjiga (v angleščino, španščino, hrvaščino in zdaj še v nemščino); vmes je uredil Šolo kreativnega pisanja in »štoparski vodnik po ameriški metafikciji in okolici« - Labirinti iz papirja (1994), dokler ni leta 1996 izšel
njegov drugi, ljubezenski roman, Tao ljubezni.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani