nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2001, poved v sobesedilu:
Vem le, kaj bi mu moral reči, kar bi bilo navsezadnje tudi res, kot se za novinarja spodobi, pa nisem: da sem tik pred zdajci skrajno negotov in popolnoma prestrašen in naj kot starejši in bolj izkušen kolega pove, kaj je treba narediti v takih primerih.
Nisem pomislil na staro modrost, da je zgoraj tako kot spodaj, da gre za podobne občutke kot pred vsakim pomembnejšim tekstom, ko do jutra ne veš, ali je dobro napisan, je točen ali čisto mimo, ali je res vse notri, kaj bi bilo nujno treba še dodati, pa to ni več mogoče, kako ga bo kdo bral, se bo treba ves dan skrivati ali pobirati čestitke ... Ko sva ugasnila cigareti in še vedno nisem popustil, je Kovač dejal, naj se kar takoj usedem k telefonu in najdem drugega urednika.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani