nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2001, poved v sobesedilu:
Festival v Portorožu je potrdil, da novi slovenski filmi povečini sploh nimajo konkretne narativne linije, čeprav avtorji vseskozi poudarjajo, kako velike in usodne zgodbe pripovedujejo. Od mitoloških razsežnosti jih kar razganja: Anžlovar se je izgubil v mrtvih tarantinovskih narativnih rokavih, ki ne vodijo nikamor, Zupanič svoje mladostne junake iz sveta malih delikventnih prekrškarjev brez težav in psiholoških posledic prestavlja v pozicijo brutalnih mafijskih eksekutorjev, medtem ko Podgoršek verjetno sploh ni vedel, kaj naj počne z oskubljenim Mazzinijevim scenarijem; tam je celo izvirni motiv, Egonova želja po gramofonu, povsem zmarginaliziran, ne obstaja več. Sanje so film brez emocij, brez strasti, čeprav je Mazzinijev originalni scenarij, objavljen v knjigi, obetal precej.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani