nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2001, poved v sobesedilu:
V njem starec prepozna svojega življenjskega dvojnika, a tudi vladarja usode, saj mu zmore v halucinacijah zavrteti čas naprej, in sicer vse do poslednjega obrednega plesa s smrtjo in slovesa od sveta.
Avtor odrske priredbe, likovne zasnove in režije Silvan Omerzu je za razmeroma zapleteno in večpomensko dogajanje, v katerem se prepletajo prvine srednjeveške slikovitosti, religiozne mističnosti in filozofske meditacije, premišljeno uporabil svoje prepoznavne in izredno sugestivne groteskne podobe utrujenih in izmučenih človeških obrazov, različne lutkovne tehnike, velikosti lutk in oddaljenosti od gledalca. Za Karlovo zgodbo, postavljeno v čistem sedanjiku za dolgo omizje v ospredju pred veliko leseno večfunkcijsko »italijansko škatlo«, je uporabil od zadaj vódene lutke srednje velikosti po zgledu japonske tehnike bunraku (kjer se pri animaciji posameznega lika lahko izmenjuje več animatorjev).
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani