nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2001, poved v sobesedilu:
Vendar se Vesel zaveda, da je Nikolajevo pojmovanje znanosti zakoreninjeno v širšem miselnem in duhovnem podjetu, zato knjigo uvede s prikazom njegovih osnovnih teološko-filozofskih misli, ki jih obnovi zlasti ob branju dela De docta ignorantia (O učeni nevednosti). Tako nam razloži pojme učene nevednosti, sovpadanja nasprotij in odnosa jezika ter matematike do Neskončnega (Trije koncepti), oriše temeljne poteze kardinalovega spekulativnega bogoslovja v njegovem prepletu negacije in afirmacije (Krožna teologija), nato v osrednjem delu knjige sledi njegovi filozofiji matematike in pojmovanju vesolja (Filozofija matematike, Univerzum) ter v končnem poglavju z analizo dela O Božjem pogledu rezultate svojih analiz spet aplicira na razumevanje osrednjih spekulativnih misli »najbolj zagonetnega od velikih nemških filozofov«. Vprašanje, ki si ga Vesel zastavlja, je jasno: »Kakšna je Kuzančeva vloga v epistemološkem prelomu s tradicionalno episteme«, odgovor
je trezen in uravnovešen: po avtorjevem mnenju lahko pri Kuzanskem v nekaterih točkah celo pred Kopernikom zaznamo moment »epistemološkega preloma«, ki loči predmoderno vednost od matematiziranega univerzuma moderne znanosti, vendar Kuzanski kljub temu ne more veljati za predhodnika Kopernika in Keplerja.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani