nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2001, poved v sobesedilu:
Kdo po vseh dosedanjih slabih obmejnih izkušnjah s Hrvaško lahko verjame, da 'začasno' hrvaško soupravljanje slovenskega morja s Piranskim zalivom vred (v zameno za nekaj ton slovenskega ulova plave ribe v hrvaškem morju) ne bi po logiki 'obstoječega stanja' kasneje obveljalo kot dokončna razmejitev? Katera državljansko ozaveščena pamet je prepričana, da se za ribarjenje 5 slovenskih ribiških ladij in 20 čolnov v hrvaškem morju od Vrsarja navzgor, ki ga zvijačno zamegleno besedilo maloobmejnega sporazuma po načelu reciprocitete (!) Hrvaška poklanja kot »žrtev na oltar odnosov s Slovenijo«, slovenska stran lahko primerno oddolži edino s tem, da odstopi Hrvaški vsaj že ponujeno tretjino Piranskega zaliva, če že ne prizna njene trajne 'španovije' kar v celotnem slovenskem morju?
In navsezadnje, ali slovenska politika res ne premore toliko državotvorne samozavesti, da ne bi bila bruseljskim skrbnikom na ljubo pripravljena za dvomljivo
sosedsko 'prijateljstvo' žrtvovati suverenost Slovenije nad nekaj kvadratnimi kilometri krvavo priborjenega, neodtujljivega slovenskega morja?
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani